Announcing that the great day of the lord is nearer than you think. O Come let us adore him - Luke 2:13
Naj govori koledar!


No prav, prijatelji, zberite se—ta bo res nekaj posebnega: nekateri mešajo svetega Avguština z izumiteljem snežnih krogel, citirajo Dickensa kot da je bil Mojzes v telovniku, in babičino izvezeno nesmisli razglašajo za teološke zakone; medtem pa je resnica izgnana v mraz kot človek, ki čaka na avtobus, ki sploh ne obstaja, tradicija pa se našemlja v bleščice in zanikanje, oklepajoč se 'skrivnostnega datuma' kot preroške maturantske napovedi—zato se zbudimo, stresimo bleščice in prenehajmo se pretvarjati, da si tetina zbirka okraskov zasluži prižnico.
'Najprej naj razjasnim: povedo nam, da datuma ni mogoče poznati—ni ga najti, ne bo potrjen, nikoli ne bo znan. To je izhodišče, kajne? Pa vendar, z resnim obrazom, naj bi se tradicije oklepali vseeno. Ne zato, ker je natančna. Ne zato, ker je resnična. Ampak ker je udobna. To ni logika—to je priročnost, ki se izdaja za prepričanje.
Preživel sem dovolj časa, da vem tole: če so temelji napačni, celotna argumentacija pade. Napake ne ohranjamo zato, ker je poznana. Popravljamo jo—ker resnica to zahteva. In ko začnemo zagovarjati nekaj, za kar vemo, da ni pravilno, samo zato, ker je lažje, ne varujemo tradicije; ampak ščitimo nevednost. In še nikoli nisem videl, da bi nevednost rodila kaj drugega kot zmedo." Tako dobimo polarne medvede in pingvine, ki si delijo kokakolo.
Ta vir je pripravljen s spoštovanjem in učenostjo, da bi ponudil vpogled v sveto arhitekturo svetopisemske zgodovine. Vsak grafikon ali besedilo, ki ga imate v rokah, je del večjega poslanstva—da osvetli ritem, zaporedje in duhovni namen, vgrajen v Sveto pismo. Naj v vas vzbudi razumevanje in predanost. Za dodatna gradiva, vprašanja ali razmišljanja vas vabimo k obisku.
S spoštljivo hvaležnostjo in namenom predstavljamo ta naš izbrani znak kot simbol, pod katerim izvajamo vse naše delo in službo. Ni stvar malenkosti, niti ni rojen iz ničvredne nečimrnosti ali trgovine, temveč iz globoko zasidranega prepričanja—da počastimo bivajočo navzočnost GOSPODA, Boga Izraela, katerega milostno ponižanje, da je za nekaj časa prebival med nami pred približno dvema tisočletjema, ostaja najbolj globok izraz Njegovega božanskega namena. Ta sveta obiskovanja, čeprav časovno omejena v zunanji podobi, so bile samo senca—najbolj blagoslovljena predpodoba—Njegove večne narave in večne želje, da si pokliče ljudstvo, izbrano zase. Tako vse, kar počnemo, nosi pečat tega upanja in tiho radost služenja namenu.
Mi pri Tishrei15 nadaljujemo z Lukom 2,17: 'objavili so besede, ki so jim bile izrečene o otroku.